To ni zgolj retorično vprašanje. To vprašanje se zastavlja veliki večini podjetnikov, ko njihovo podjetje doseže določeno velikost in pričnejo z razmišljanjem, da bi vodenje podjetja prepustili nekomu drugemu, oziroma, da bi del svojega prenatrpanega delavnika prevalili na nekoga drugega. 

Ker vemo, da obstaja veliko različnih tipov podjetnikov glede na produkt oziroma dejavnost s katero se ukvarjajo (od hotelirstva, finančnega sektorja do proizvodnje proizvodov), je čas, ko o tem začnejo razmišljati podjetniki, odvisen tudi od te dejavnosti. Glavno vodilo je, da se pri podjetništvu vse vrti okoli produkta. Podjetnik ima običajno znanje kako narediti nek produkt bolje od ostale konkurence na trgu.To še posebej velja za podjetnike, katerih osnova podjetja je nek izdelek (kot npr. avion, jahta, izpušni sistem, elektronski varnostni sistem …), se pravi, da je za ta produkt potrebna proizvodnja.  V začetku se vsega tega loteva sam v glavnem iz hobija. Če je izdelek dober, ga proda kakšnim prijateljem, znancem …, dokler ne zmore več sam zadovoljiti vseh naročil.

Takrat napoči prva odločitev: Ali naj zaposlim prvega delavca ali ne? 

Če se odloči za to, potem v glavnem prestopi prvo psihološko oviro in je na dobri poti, da iz obrtnika postane podjetnik. Razlika med obrtnikom in podjetnikom je namreč v njihovem razmišljanju in v delitvi dela. Obrtnik dela in odloča o vsem sam (če tudi ima nekaj zaposlenih,  manj kot 10) in v glavnem nima interesa razširiti svojo dejavnost, podjetnik pa je bolj podjeten. Razmišlja o tem, kako bi razširil svoje poslovanje. Če mu podjetje in s tem potreba po delavcih oziroma zaposlencih raste, raste z njo tudi potreba po delitvi dela. Prav tu pa se skriva odgovor na vprašanje: Kdaj naj najamem managerja?

Če podjetje raste, se poveča tudi število zaposlencev. V tujini so pri različnih raziskavah prišli do ugotovitve, da je glede na produkt točka, kjer podjetnik začne razmišljati o tem, da najame specialista za vodenje podjetja, nekje od 20 do 50 zaposlencev. Pri tolikšnem številu se namreč pojavi potreba po tem, da vodenje ljudi prevzame nekdo, ki to zna. Podjetnik začuti, da ga vodenje ljudi obremenjuje, da nima časa za vodenje ljudi in da mu zaradi tega primanjkuje časa za izboljšavo ali konstrukcijo novih izdelkov.

Dejstvo je, da so nekateri ljudje bolj usmerjeni v proizvod, drugi pa v ljudi. Če hoče človek biti specialist na tehničnem področju, ne more biti hkrati tudi specialist za vodenje ljudi. Večina podjetnikov, ki imajo proizvodnjo, je usmerjenih v proizvod in manj v ljudi. O proizvodu, ki ga izdelujejo, vedo praktično vse, o vodenju ljudi pa ponavadi veliko manj.  V razumevanju tega, da podjetnik ni najboljši na vseh področjih v svojem podjetju, se skriva odgovor, kdaj naj zaposli managerja. Odgovor je da takrat, ko ga na primer delo z ljudmi obremenjuje do te mere, da se ne more več posvečati produktu.

Idealno bi bilo, da bi se podjetnik, ko bi najel managerja, ukvarjal z razvojem novih produktov, njegov manager pa s poslovanjem podjetja kot celoto, v skladu z željami in cilji podjetnika seveda. Že iz definicije managiranja, ki pravi, da je management doseganje ciljev s pomočjo drugih, sledi, da se mora manager ukvarjati predvsem z ljudmi, ki so vsak na svojem področju specialisti (računovodja, finančnik, prodajalec, tehnologi…), ti pa s poslom.

V zgornjem dejstvu se skriva tudi del odgovora na vprašanje, ki sem ga zastavil v naslovu: Kje naj podjetnik najde takšnega managerja, kot je sam?

Spoštovani podjetniki, odgovor je – ne iščite ga, ker ga ni, ne obstaja. Vsak človek je kot oseba in kot skupek znanj individuum. To je za vas podjetnike srečna novica, ker če bi obstajal tak človek kot ste vi, z vašim znanjem in z vašimi lastnostmi, se nebi zaposlil pri vas, ampak bi ustanovil vam konkurenčno podjetje! Konec koncev ne iščete človeka, ki bi imel enaka znanja kot vi, ampak takšnega, ki bi bil specialist za posamezno področje, kjer vam znanja primanjkuje.  V glavnem tehnično usmerjeni ljudje nimajo dovolj znanj o vodenju večjega števila ljudi, ker se skupina ljudi obnaša povsem drugače kot posameznik, vodenja skupin pa se moraš naučiti. In obratno seveda. Človek, ki je specialist za vodenje ljudi nima dovolj tehničnih znanj, da bi lahko kreiral izdelek.

V razumevanju zgornjega dejstva vedno nastajajo potencialna trenja med podjetnikom ter managerjem njegovega podjetja. Podjetnik si mora priznati, da čeprav ve vse o produktu, ki ga izdeluje, ni specialist za vsa  področja v njegovem podjetju in da je prav to razlog, da je najel managerja.

Ključni problem pri najemu managerja ni v tem, kje naj podjetnik dobi kopijo sebe, temveč v zaupanju. Kje naj najde človeka, ki mu bo lahko zaupal?

Pred dnevi sva s  prijateljem, ki je zelo znan podjetnik, kramljala o zaupanju. Prišla sva do enake ugotovitve. Zaupanje se razvije s časom. Podjetnik smatra svoje podjetje kot svojega otroka in postavlja se mu dilema, zakaj in kako dati svojega otroka v »upravljanje« drugemu. A resnica je, da vsi, ki imamo svoje otroke, dajemo le te ne samo v čuvanje, temveč celo v vzgojo drugim ljudem in ustanovam (vrtec, šola…), pa so živa bitja.
 
Tudi zaupanje med dvema zakoncema s razvije s časom. In prispodoba zakoncev je, vsaj po mojem mnenju, idealna primerjava za uspešen odnos med podjetnikom in managerjem. Vloge so razdeljene, obstajati mora obojestransko zaupanje, o vseh pomembnejših zadevah se vedno (!) pogovorita in odločita skupaj, s tem, da se vedno ve, kdo je lastnik podjetja, tako, kot se ve, kdo nosi hlače v družini (prav vseeno je, kakšnega spola je, gre za dejstvo, da eden jih). 

Razumevanje tega, da podjetnik išče takšnega managerja, ki bo z njim v znanju komplementaren (različnost znanj, ne podobnost!), je ključ do dobrega sodelovanja med njima. Poleg tega je zelo pomembno tudi to, da imata vsaj približno enake življenjske vrednote. Če tu nista kompatibilna, je njuna »zveza« pri upravljanju podjetja že v naprej obsojena na neuspeh. 

Za uspešno »sobivanje« med podjetnikom in managerjem se morata oba zavedati, kakšna so pričakovanja tako enega kot drugega. Če podjetnik ne misli resno z najemom managerja, naj tega ne stori, in naj dovoli času, da izkristalizira tovrstno potrebo. 

Načelno pa velja sledeče:

  • Vsak človek ima svoj ego, tako podjetnik kot manager, in vsak je rad nagrajen, pohvaljen … za svoje dobro opravljeno delo. Podjetnik je tu delodajalec, manager pa ni navaden zaposlenec, temveč mora biti njegova desna roka. Med njima mora obstajati medsebojno spoštovanje, ker je to osnova za to, da realizirata skupne cilje. Če tega spoštovanja ni, tudi skupne sinergije ni in takšno sobivanje se pozna na celotnem poslovanju podjetja. 
  • Medsebojno zaupanje je temelj za vse. To raste s časom a vseeno – podjetnik oziroma lastnik podjetja naj se z managerjem veliko dogovarja o ciljih in poslovanju podjetja, izbiro poti do cilja pa naj prepusti managerju. Preveliko nezaupanje in nadzor managerja duši njegovo kreativnost.
  • Podjetnik naj se zave, da na določeni točki le ta nekako prepušča v upravljanje njegovo premoženje managerju, pa čeprav le delno. Dober manager mora s tem premoženjem delati tako, kot da bi bilo njegovo (s tem ne mislim na jemanje denarja za zagotavljanje lastnih potreb). To dejstvo mora podjetnik-lastnik sprejeti. Lastništvo premoženja nikoli ni vprašljivo, le odnos do njega je pomemben 
  • Manager mora podjetniku-lastniku vedno govoriti resnico o stanju v podjetju, na trgu … ne glede na to, da v večini primerov le ti raje slišijo le dobre novice. Manager mora biti odkrit, če pa podjetniki dajejo vtis, da so za morebitne slabe novice odgovorni vedno le managerji, jim bodo le ti dajali tiste informacije, ki jih podjetniki-lastniki hočejo slišati, ne pa vseh.
  • Podjetnik-lastnik naj vedno veže plačilo managerju na poslovni uspeh. Variabilni del mora biti vedno večji od fiksnega. Vendar nikdar ne zmanjšujte(!) njegovega gibljivega dela. Če on zasluži »ogromno«, boste tudi vi zaslužili ogromno. Če se vam dozdeva, da je manager postal predrag, se vprašajte, kakšno sporočilo boste poslali vsem ostalim zaposlenim (jaz hočem več, vi pa imate dovolj oziroma preveč …). Koliko zaslužijo vaši zaposlenci vedno merite z metrom uspeha podjetja kot celote, ne le s trgom delovne sile. 
  • Če manager ne izpolnjuje vaših pričakovanj, se z njim pogovorite o vzrokih za to. Dopustite tudi možnost, da vi še niste pripravljeni na to, da bi zaposlili managerja. Če je to tako, potem lahko zamenjate ducat managerjev, pa nobeden ne bo zadovoljil vaši pričakovanj.

Na koncu bi rad povedal še eno misel. Dobrih podjetnikov, ki imajo potencial za rast, je vedno omejena količina. Enako velja za dobre managerje. Podjetnik ima na voljo običajno kapital in nek produkt, manager pa znanje vodenja ljudi in podjetja kot celote, po vseh poslovnih funkcijah in procesih. Skupaj morata navzven delovati kot tim, kot eno telo z dvema glavama. Če to čutijo vsi zaposlenci in okolica, je njun odnos pravi, če pa ne, potem ni skupne sinergije. In v tem je ponavadi razlog za nezadovoljstvo tako podjetnika z managerjem kot tudi obratno. 

Na kratko pa velja: Če so cilji tako podjetnika kot managerja v zvezi s podjetjem identični, je uspeh neizbežen. Drugače pa je bolje, da se ne glede na vse razideta.