Zelo fino smo že zakorakali v čas dopustov in počitnic. Tako nekateri že  dopustujejo, nekateri se pripravljajo na dopust, nekateri pa nikakor ne morejo oditi, bodisi zato, ker si tega iz finančnega vidika ne morejo privoščiti, drugi, ker imajo škodljiva prepričanja, kaj vse se bo zgodilo, če jih ne bo na delovnem mestu. 

Strogo resno bom v tem zapisu obravnavala dopust in naslednje ključne besede bodo delo, skrb zase, prosti čas, pasivna aktivnost, aktivni počitek, namenska aktivnost, ker so sestavni del dopusta. 

Prepričanje velja, da je za dopust potrebno porabiti veliko denarja. Ne, ni res. Draga potovanja so del prestiža in statusni simbol, ki pa niti ne nujno, prinesejo željen učinek. Velikokrat iz takega dopusta rabimo dopust, da se spočijemo od napornega dopusta.  Sprememba okolja je sicer dobrodošla, vendar ni potrebno, da je drastična.

Velikokrat boste brali, da ima dopust 3 stopnje in da naj bi trajal najmanj 3 tedne. Kaj naj bi sploh počeli v teh treh tednih in čemu so namenjeni: 

  1. čas, ki se uporablja za izhod iz utrujenosti / energijskega minusa in za katerega se svetuje pasivni počitek;
  2. čas, ki je namenjen uživanju in zabavi;
  3. v tretji fazi pa se pojavi dolg čas in je namenjen normalizaciji življenja, pridobivanju kondicije in počasni aktivaciji v delo in produktivnost.

Da boste lažje razumeli zakaj je dopust pomemben, je potrebno sploh vedeti, kaj posamični pojmi sploh pomenijo. Zdijo se vam tako samoumevni, da dejanskega smisla niti ne prepoznamo več. 

Kaj sploh je delo / produktivnost?

Sem so vštete  vse aktivnosti, ki omogočajo vam, vaši družini in družbi kot celoti, preživetje. Lahko je plačano delo (opravljanje del na delovnem mestu, učenje, izobraževanje ) in neplačano (volontersko, gospodinjske aktivnosti in hišna ali vrtna opravila). Da, gospodinjske aktivnosti, ženske. To je ponavadi neplačano delo. Da,  hišna opravila in popravila, moški. Tudi to je ponavadi neplačano delo, razen če ga nekdo drug opravi namesto vas. Volontersko delo, je delo zaradi katerega kot družba lahko bolje in lepše živimo (Lions, Rotary, Rdeči križ, in razne dobrodelne ustanove).  Poleg finančne varnosti zaradi katere imamo lahko boljšo kvaliteto življenja, delo prinaša tudi statusni simbol, prestiž, vpliva na našo identiteto, skozi njega se samo -potrjujemo in samo-spoštujemo. To je samo majhen del tega, kaj delo sploh je!

Skrb zase

Kaj  je  to in seveda kje smo se naučili skrbeti zase? Največkrat se skrbi zase naučimo preko vzgledov, posnemanja in seveda kako so naši starši skrbeli za nas. Da takoj razbijem mit – skrbeti zase ali za drugega v tem smislu ne pomeni, da vas je strah za to osebo. V tem primeru pomeni, da za sebe poskrbimo tako, kot recimo nekateri poskrbijo za svoj  avto - ga čistijo, vozijo na redne servise, polnijo najboljši bencin in olja, ne pretiravajo v vožnji čez xxx obratov, ne vozijo po slabih cestah, delajo vse kar je pomembno, da je avto varen, urejen in seveda lep za vožnjo. In če to generaliziram na človeka, skrb zase pomeni delati vse za to, da skrbimo za fizično in duševno zdravje, za svojo varnost, da zadovoljujemo osnovne človekove potrebe po preživetju - spanju, hrani, žeji, fizioloških potrebah in  kondiciji. Kajti skrb zase predstavlja osnovo za dobro počutje, za produktivnost in delo oziroma omogoča osnovo za kvaliteto življenja.

Prosti čas - škodljiva prepričanja,  zablode in zmote!

V Sloveniji še vedno velja, da kdor ima prosti čas je len. To seveda največ govori o osebi, ki tako kritizira. Ali pa, če ne bom vpet v delo, bo šlo kaj narobe, ne bom imel kontrole, ali pa je prisoten močan občutek dolžnosti. Največja umetnost in zdravje na dolgi rok je usklajenost med delom, skrbjo zase in prostim časom. Prosi čas je vedno vezan na naše vrednote, na to kaj je nam pomembno. Če ga je premalo je težava in seveda, če ga je preveč tudi nastanejo težave. Glavni namen prostega časa so  refleksija, počitek  in sprostitev

Refleksija daje možnost, da pridemo v stik s seboj, s svojimi čustvi, z mislimi, ki stojijo za njimi, z vedenjem in dejanji, ki smo jih uporabili. To  nam daje orientacijo kje sem bil, kje sem sedaj in kam bi želel iti. Zato prosti čas vzemite resno, enako kot delo.

In da imamo dopust je pomembno ravnovesje med počitkom in aktivnim počitkom. V počitek spadajo tihe in mirne aktivnosti (pasivne aktivnosti)– sprehodi, branje, razna ročna dela, spanje, počivanje. Namen počitka je napolniti si prazne baterije, enegriziranje. To je tisto, ko damo telefon polnit, da se sploh lahko pogovarjamo naprej.  

V aktivni počitek spada vse kar nas aktivira, od zabave do uživanja, kakor tudi rekreacija. Tukaj moramo paziti, da se ne začenjamo ponovno utrujat in slabo skrbeti zase, saj s tem ponovno nastaja energetski minus. 

In zadnja od ključnih besed je namenska aktivnost. To je vsaka aktivnost, ki služi točno določenemu namenu in  cilju, sama po sebi pa izboljšuje počutje, izboljša vzdržljivost, spretnost in zmogljivost ter večja zmožnost obvladovanja samega sebe. Če smo zaspani, je spanje zelo pomembna aktivnost, ki ima za cilj dobro počutje. Če mi  primanjkuje kondicije, je lahko plavanje, hoja in kasneje tek oziroma fizična aktivnost pomembna za vzdržljivost in obvladovanje samega sebe. Kajti psihofizična kondicija oziroma moč pomeni samo to, da sta telesna moč in notranja odpornost (psihična moč) med seboj povezana. 

Zato vam želim:  

- da najdete pravo mero med aktivnim in pasivnim delom dopusta,

- da se povežete s tem , kar je za vas visoka vrednota in s tem nahranite svojo dušo,

- da pridete nazaj zdravi in s polnimi baterijami in dobrimi odnosi.

In da se imate fino in da uživate!

*Tanja Breznik je diplomirana delovna terapevtka in diplomantka psihoterapevtskih znanosti, psihoterapevtka pod supervizijo. Je predsednica nadzornega sveta Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in ima večletno privatno psihoterapevtsko prakso, kjer dela s posamezniki, pari in skupinami, ter predava v podjetjih in organizacijah.